GOZDNI VRTEC

Naš vrtec stoji na obrobju mogočnih notranjskih gozdov. Kljub temu, da so nam vrata v gozd vedno odprta, smo žal, skoraj pozabili nanj. Letos pa smo v oddelku Oranžnih polhkov prisluhnili  njegovemu vabilu in se odločili da del igre in učenja v igralnici prenesemo v gozd. Gozd je prostor, kjer bomo delali v sozvočju z naravo gozda in naravo otrok. Vse bolj tudi spoznavamo, da učenje v naravi skriva v sebi nekaj več – Rezultat iskanja slik za projekt gozdni vrtecnašim otrokom ne omogoča samo doživljanja narave, ampak tudi pozitivno doživljanje samih sebe in svojih prijateljev. Otroci v gozdu ne krepijo samo znanj s področja narave, matematike, slovenščine…, ampak vsak otrok na najboljši možni način razvija svoje individualne sposobnosti.


Novičke

PRIŠLA JE  POMLAD, ČAKAL SEM  JO RAD, DA BI ZDRAV, VESEL, LEPE PESMI  PEL. TO ME VESELI,TRAVCA ZELENI, DROBNA PTIČICA PA ŽVRGOLI.

V GOZDU NAS JE PRIČAKALA POMLAD. ZVONČKI SO PREKILI TRATO. NASTAL A JE BELA PREPROGA.

ČEMO, IŠČEMO, IŠČEMO ODPADKE, TU JIH NI, TAM JIH NI, KJE JIH »LUMP« PUSTIL JE.

PRVI SPOMLADANSKI POHOD V “NAŠ GOZDIČEK”

Po dolgem času, smo se odpravili v naš gozdiček. Današnji pohod je bila res nekaj posebnega, saj se nam je pridružila Inina mami Helena.

Na pohodu je vsak otrok izbral eno sliko, kjer je bilo slikovno navodilo (hiša: s svojimi telesi uprizorimo hišo; otrok, ki ima na ustih prst: hoja v tišini; ptič: spremenili smo se v ptička in veselo čivkali po travniku; in še veliko drugih nalog. Otroci so komaj čakali, da bodo lahko izžrebali sliko in povedali kaj je naša naslednja naloga. 

Obiskali smo tudi “naše” drevo in se pri njem tudi slikali. Nastala je gasilska slika.


UMETNIKI NA SNEGU

Obiskali smo naš gozdiček. Vse je še vedno belo, zato smo v gozdu poiskali vejice in z njimi risali po snegu.

Otroci so zelo dolgo časa vztrajali pri risanju. Eden izmed otrok je okrog sebe narisal krog – zanimivo je bilo videti, kako je predal vejico iz ene roke v drugo.

Kako je super risati po snegu. Ne potrebuješ nobene radirke.


 

PRVI ZIMSKI SPREHOD PROTI NAŠEMU GOZDIČKU

Zima nas je že v začetku januarja obdarila s pravimi zimskimi temperaturami, zdaj pa je zima poskrbela za pravo zimsko vzdušje, saj imamo kar nekaj snega, zimske teperature in veter, ki vrtinči snežinke.

Oranžni polhki smo pogumni, zato smo se odpravili tudi v zimskih razmerah proti našemu gozdičku.

Vsi skupaj smo se prijetno utrujeni vrnili nazaj v vrtec, kjer nas je čakal topel čaj.


Kdor želi, lahko malo pokuka tudi na spletno stran Mreže Gozdnih vrtcev in šol Slovenije.

Prijetno brskanje vam želimo Oranžni polhki, Hermina, Urška in Erika

Lahko kliknete na naslednjo povezavo:

Povezava do spletne strani Mreža Gozdnih vrtcev in šol Slovenije


Delavnice s tretješolci

V gozdu smo nabrali naravni material za oblikovanje novoletne voščilnice in gozdne umetnije.

Tretješolci so nam pomagali in tako nam je šlo delo lažje od rok.

 


 

PALČEK IGRALČEK NAS JE ČAKAL PRI NAŠEM DREVESU

V PONEDELJEK SMO DOBILI PISMO. PISAL NAM JE PALČEK IGRALČEK, KI JE V GOZDU IZGUBIL MODRO KAPO. ZELO JE BIL VESEL, KER SMO JO SPRAVILI IN ODNESLI V VRTEC. VSEENO PA SI JE ZELO ŽELEL, DA GA V SREDO, 14.12.2016, OB 10.00 URI OBIŠČEMO V GOZDU. Z VESELJEM SMO SE ODPRAVILI V NAŠ GOZDIČEK. ŽE MED POTJO SMO IZ GOZDA SLIŠALI PRIJETNE ZVOKE PREČNE FLAVTE. NAŠ PALČEK IGRALČEK JE OD VESELJA IGRAL NA FLAVTO.

KO SMO PRIŠLI DO NAŠEGA DREVESA, PALČKA NI BILO. PREŠTELI SMO, ENA, DVE, TRI IN PALČEK JE POSKOČNO PRISKAKLJAL DO DREVESA. VES PRESREČEN, KER SMO MU VRNILI KAPO. ZAPELI SMO MU PESEM ENKRAT JE BIL EN MAJHEN ŠKRAT. V ZAMENO NAM JE PALČEK PODARIL ČOKOLADO. “MJAMI“. LE KJE JE PALČEK IGRALČEK KUPIL TAKO DOBRO ČOKOLADO.


 

PALČEK Z MODRO KAPO

TAKO KOT VSAKO DRUGO SREDO SMO SE PO MALICI ODPRAVILI V NAŠ GOZDIČEK. BILO JE HLADNO ZIMSKO JUTRO, VENDAR SO SE NAS TOPLI, NEŽNI SONČNI ŽARKI PRIJETNO DOTIKALI. HODILI SMO PO TRAVNIKU IN KAR NAENKRAT JE NAŠA VZGOJITELJICA URŠKA ZAGLEDALA PALČKA Z MODRO KAPO. ŠE DVAKRAT SE JE POKAZAL, TAKO DA STA GA VIDELI OBE VZGOJITELJICI. NATO PA SMO SE ODPRAVILI PROTI TUNELU IN EDEN IZMED DEČKOV JE ZAGLEDAL PALČKOVO KAPO. VSI PRESREČNI SMO ODHITELI K DREVESU, KJER SMO SI NAJPREJ OD BLIZU OGLEDALI KAPO, JO POTIPALI. PALČKA PA NI BILO OD NIKODER. NEKAJ ČASA SMO GA ČAKALI, NATO PA JE DAL DEČEK PREDLOG, DA KAPO ODNESEMO V VRTEC IN JO HRANIMO. KO PA SE BOMO NASLEDNJIČ ODPRAVILI V GOZD, JO ODNESEMO NAZAJ. PALČKOVO KAPO JE V VRTEC ODNESEL DEČEK, KATEREGA IME JE ZAKLICAL PALČEK. KAPO JE SPRAVIL V KAPUCO.

KOMENTAR DEČKA: »JAZ ŽE VEM, ZAKAJ SEM DANES TAKO UTRUJEN. V KAPUCI NOSIM TEŽKO PALČKOVO KAPO.«


     GOZDNI SVEČNIKI

IZ VEJ, KI SMO JIH NAŠLI V GOZDU, SMO OBLIKOVALI SVEČNIKE.


    

        SEM DEKLICA MLADA, VESELA

SEM DEKLICA MLADA, VESELA,
SEM PRAVO SLOVENSKO DEKLE.
KOT  SLAVČEK VESELO BI PELA,
DA B’ DALEČ RAZLEGALO SE:

TRA-LA- LA,…

ZAKAJ BI VESELO NE PELA,
ZAKAJ BI VESELA NE B’LA,
SAJ VSAK DAN ‘KROG MOJEGA ČELA,
MI SAPCA PRIJETNA PIHLJA.

KO ZJUTRAJ DANICA PRIPLAVA,
KOJ MIKA ME GLASNO ZAPET
IN KOMAJ SE DAN MI ZAZNAVA,
BRŽ TIHO ZAČNEM ŽVRGOLET.

Oranžni polhki smo iz listja, lesenih palčk, mahu, želodovih kapic, praprota in še kaj bi se našlo oblikovali punčke. Poglejte si jih in povejte, če nismo pravi umetniki.


 

SREDA, JE DAN, ZA NAŠ GOZDNI OBISK. ČAKALI SMO IN ČAKALI, DA SE MEGLA “SKADI” IZ NAŠE LOŠKE DOLINE. KLJUB TEMU, DA JE BILO VSE OKROG NAŠEGA VRTCA BELO, ZAMEGLEJENO, SMO SE ODPRAVILI V NAŠ GOZDIČEK. OGLEDALI SMO SI DREVO. POTIPALI SMO DEBLO IN LUBJE OPAZOVALI Z LUPAMI. Z LUPAMI SMO SI OGLEDALI TUDI KAPLJICE ROSE, PAJKOVE MREŽE, LISTE IN AVIONČKE. GOZDNI OBISK SMO IZKORISTILI TUDI ZA NBIRANJE DREVESNIH VEJ, IZ KATERIH BOMO USTVARIJALI VOŠČILNICE IN PRAZNIČNO DEKORACIJO.


HEJ OBLAČEK, HEJ OBLAČEK,
TI POVEJ KAJ SE GODI,
MAR ZASPANCI ŠE NISO VSTALI
ALI DRUGE IMAJO SKRBI.

 JE POKUKAL, JE POKUKAL,
BEL OBLAČEK ZA GORO
IN ZASLIŠAL, IN ZASLIŠAL
ORANŽNE POLHKE, HITETI V GOZD.


MI PA LISTJE NABADAMO, NABADAMO, NABADAMO,

MI PA LISTJE NABADAMO,
DA DEKLICA BO NASTALA.

NAŠ GOZDIČEK NAS JE SPET POVABIL NA OBISK.
Več o naših prigodah si lahko preberete tukaj.

1

ORANŽNI POLHKI SO PRVIČ OBISKALI SVOJ GOZDIČEK. NAŠLI SMO TUDI DREVO, KI GA BOMO OPAZOVALI SKOZI VSE LETNE ČASE, SE OB NJIM IGRALI IN IZVAJALI RAZLIČNE DEJAVNOSTI.

DSCN0004 [1600x1200]DSCN0006 [1600x1200]  DSCN0008 [1600x1200] DSCN0011 [1600x1200] DSCN0014 [1600x1200] DSCN0015 [1600x1200] DSCN0017 [1600x1200] DSCN0019 [1600x1200] DSCN0021 [1600x1200] DSCN0022 [1600x1200] DSCN0024 [1600x1200] DSCN0026 [1600x1200]

2.OBISK »NAŠEGA« GOZDIČKA

Zadnjo sredo v septembru smo se spet odpravili v »naš« gozdiček. Najprej smo se ustavili pri našem drevesu in ga vsak na svoj način pozdravili (eni so mu pomahali od daleč, eni so se ga dotaknili, eni pa so ga celo poljubili). Nato pa smo si ogledali okolico okrog drevesa in opazili tunel. Večkrat smo se pogumno odpravili skozi tunel. Na poti nazaj v vrtec pa smo opazili veliko pajkovih mrež, regratove lučke, gobo, ki je zgnila in še veliko naravnih značilnosti naše narave.

V »NAŠEM« GOZDIČKU SMO ISKALI VEJE, LISTE IN ODPADKE. OTROCI SO IZŽREBALI SLIČICO, RAZVRSTILI SMO SE V TRI SKUPINE IN NATO PO SKUPINAH RAZISKOVALI IN ISKALI KAR JE BILO NA SLIKAH. NAŠLI SMO NEKAJ SMETI, OGROMNO VEJ IN JESENSKIH, ODPADLIH LISTOV. VSE NABRANO SMO ODNESLI TUDI V VRTEC IN PRILEPILI NA PLAKAT, KI NAS SPOMINJA NA  OBISKE NAŠEGA GOZDIČKA.