Sončnega 1. septembra 2016
Rdeči polhki smo postali,
vzgojiteljici Andrejo in Jano dobili
in 24 različnih vzorcev opazili.

Z miško Violino bomo rojstne dneve praznovali,
s sovico Oko pa knjige brali.
V igralnici bomo ustvarjali in se igrali,
na travniku in v gozdu pa raziskovali.

Verjamemo, da dobro se bomo počutili,
drug drugemu pomagali, možgane razvili,
na koncu predale izpraznili
in se poletnih počitnic razveselili.

UTRINKI RDEČIH POLHKOV

marec 2017

Benko Plastenko se je z otroki večkrat odpravil na potovanje (od gozda pa vse do deklice). Temu potovanju smo sledili vsi Rdeči polhki, hkrati pa so se nam na tem potepu pridružili tudi Oranžni polhki.

februar 2017

BENKO PLASTENKO

Ste morda že slišali za Benka Plastenka? Da ne? Pa naj vam ga predstavimo.

Benko Plastenko ni navadna plastenka… to je plastenka, ki je prepotovala dolgo pot…pot, na kateri je spoznala nevarnosti, prijatelje, se marsikaj novega naučila in kar je najbolj pomembno…plastenka ni ostala na ekološkem otoku kot stara, zavržena in neuporabna plastenka, temveč jo je pot pripeljala do prijazne deklice in še dandanes krasi okensko polico njene majhne lesene hiške.

januar 2017

utrinki na temo DRUGAČNOST

MATEJ IZ SKUPINE ORANŽNIH POLHKOV

Skupaj z otroki smo spoznali dečka Mateja in njegovo spremljevalko Manjo. Občasno oz. po dogovoru z Manjo smo ga obiskali v igralnici Oranžnih polhkov, ga opazovali ter se z njim igrali . Po končanih obiskih smo se o njemu pogovarjali ter izdelali plakat, na katerem smo strnili naša razmišljanja ter vse, kar smo izvedeli o njem. Z veseljem smo Manjo in Mateja povabili tudi v našo igralnico in preživeli prijetno uro druženja.

SIMON MLAKAR IN BOŠTJAN JERKO NA OBISKU

V skupini imamo deklico, ki ima gluhe starše. Sprva nam je sama spregovorila o tem, kako z njimi komunicira in nas ob tem naučila določenih kretenj, ki predstavljajo posamezne besede. Naučili smo se z gibi pokazati besede kot so: mami, oči, rdeča, rumena, modra, cvet,…

Prišli sva na idejo, da bi ta način komunikacije radi še pobliže spoznali. Njen očka Simon se je z veseljem odzval našemu vabilu in nas skupaj s tolmačem Boštjanom obiskal v igralnici. Razkrila sta nam svet gluhih ljudi ter nas naučila kar nekaj besed znakovnega jezika. Otroci so pri tem neizmerno uživali in verjamem, da jim bo to srečanje za vedno ostalo v spominu.

OBISKALA NAS JE AGNES KVATERNIK

Spoznali smo tudi zgodbo o polžku, ki je pomagal gluhi deklici Čarni, da je zopet lahko slišala. V ta namen smo v skupino povabili Agnes, ki jo prav tako kot majhna deklica oglušela in jo že od otroštva dalje spremlja polžek ter ji pomaga ( govorimo o polževem vsadku). Zaupala nam je svojo zgodbo ter otrokom pokazala, kje se njen polžek skriva in kako ga hrani, ko je lačen( kako mu zamenja baterije). Otroci so ji zastavili številna vprašanja, Agnes pa je nanje pridno odgovarjala.Tudi njenega obiska smo bili nadvse veseli in verjamemo, da je tudi Agnes z obiskom v naši skupini bogatejša za novo in prijetno izkušnjo.

OBISK BENJAMINA ŽNIDARŠIČA

Pogovarjali smo se o gospodu Benjaminu Žnidaršiču- našemu lokalnemu pesniku in umetniku. Otroci so skupaj s starši poiskali slike ( v revijah in na spletu), ki govorijo o njegovem življenju ( odraščanje, nesreča, umetniška strast,…).Izdelali smo plakat o Benjaminu. Nanj smo prilepili njegove fotografije ter ga tudi narisali ( kako je padel s češnje, kako slika z usti in še in še). Opremili smo ga tudi z našimi izjavami( kaj vse že vemo o njemu ter kaj želimo še izvedeti o njem).

V novoletnem voščilu smo ga povabili v našo skupino in vabilu se je z veseljem odzval. Komaj smo čakali dne, da pride k nam, saj smo imeli zanj pripravljena številna vprašanja, predvsem pa nas je zanimalo, kako mu uspe slikati z usti. Prišel je težko pričakovan dan, ko nas je Benjamin skupaj s spremljevalkama Marijo in Renato obiskal v igralnici. Benjamin nas je veliko spraševal, skupaj z nami pel otroške pesmi, nam spregovoril o svojem življenju skozi vprašanja, ki smo mu jih zastavili, temu pa je sledil še prikaz slikanja z usti. V slikanju smo se preizkusili tudi sami in ustvarili čudovite slike, v katere smo morali vložili veliko napora in truda.

Skratka, uživali smo in dopoldne nam je minilo kot bi trenil.

mesec november in december

Obisk starejših občanov v medgeneracijskem centru:

spletli smo pajkovo mrežo,
poigrali smo se pred ogledalom,
zastavili smo kar nekaj slikovnih ugank,
zmasirali smo drug drugega.

Novoletne delavnice s tretješolci iz Iga vasi:

družili smo se, pogovarjali ter pomagali drug drugemu pri rezanju in lepljenju ( šolarji so pomagali našim polhkom);
ustvarili smo lepe, praznične svečnike, ki nam bodo krajšali večere v dolgih, zimskih večerih;
izdelane svečnike smo razstavili na hodniku vrtca.

Miklavževe delavnice

otroci smo skupaj s starši poskrbeli za izdelavo eko smreke, za okrasitev igralnice in za okrasitev hodnika;
izrezali smo naše fotografije (rdečih polhkov) ter jih prilepili na okraske;
na blago smo narisali poljubne motive ter jih nato pobarvali s tempera barvami.

Druženje je bilo zelo prijetno , saj smo se zbrali v velikem številu, se dela lotili z veliko vnemo in zvrhano mero ustvarjalnosti ter poskrbeli, da bo naš vrtec zažarel v soju prazničnih luči.

Delavnica za preprečevanje nasilja- lutkovna predstava Rozi in prijatelji

zunanji strokovni sodelavki sta nam uprizorili kratko lutkovno predstavo o dveh prijateljih. Rozi se je hotela igrati s prijateljem, toda Grom je bil do nje zelo nesramen in neprijazen;
skupaj z otroki smo iskali rešitve, kako pomagati enemu in drugemu.

Otroci so se aktivno vključili v pogovor z Rozi in Gromom in imeli zelo dobre zamisli in predloge, kako naj Rozi pristopi k svojemu prijatelju.

Izdelava mil- naravoslovna delavnica

učiteljica Hejdi nam je razdelila kose trdega glicerina, ki smo ga z nožem razrezali na manjše koščke;
s koščki glicerina smo napolnili skodelico in glicerin segreli, da je postal tekoč;
tekoči glicerin smo nato obarvali z jedilno barvo ter ga vlili v različne kalupe ( božiček, smreka, zvonček,…).

Ko se je milo strdilo, smo ga prilepili na kos valovite lepenke in vse skupaj uporabili kot novoletno voščilo za naše otroke in njihove družine.

Dejavnosti na temo DRUGAČEN SEM KOT TI

Z otroki smo se pogovarjali o tem, da smo si med seboj zelo podobni a hkrati tudi zelo različni. Iskali smo podobnosti in razlike in v ta namen izdelali dve igri- Spomin in Tetris ( z obrazi Rdečih polhkov);
Pobliže smo spoznali svet slepih ljudi. Spoznali smo zgodbo o čudežnemu dečku Braillu in se preizkusili v njegovi pisavi; z zavezanimi očmi smo risali in sledili zvokom različnih instrumentov; s pomočjo otipa smo ugotavljali, kaj se skriva v vrečki ali pod odejo,..

Spoznali smo zgodbo o gospodu Benjaminu Žnidaršiču ter mu poslali novoletno darilo in voščilo. Poleg voščila smo izrazili tudi našo željo, da bi bili zelo počaščeni, če bi nas v mesecu januarju lahko obiskal v našem vrtcu ali pa bi ga mi obiskali na njegovem domu in pobliže spoznali njegov način življenja.

Vsi skupaj se že zelo veselimo prihajajočega novega leta in z radovednostjo stopamo novim dogodivščinam naproti.

Po tradicionalnem slovenskem zajtrku je zadišalo tudi v oddelku Rdečih polhkov…

Mesec oktober je za nami .

Radovednost in razigranost sta nas gnali v vsak nov dan, smo pa tudi marsikaj novega spoznali in se marsikaj novega naučili.
Veseli smo bili obiskov v skupini, ki jih ni bilo tako malo.
Na dnevu odprtih vrat smo se veselili skupaj s starši in ter z Lukovim bratcem, ki nas je z igranjem na harmoniko spodbudil k plesu in petju.

Dobili smo novega prijatelja, ki nas je vedno pripravljen poslušati in nam krajša dopoldneve v naši igralnici.

Še bolj smo se razveselili naše stare znanke miške Violine, ki je po dolgem času zopet pokukala v našo igralnico. In ne boste verjeli, sedaj bo prišla v skupino ob vsakem rojstnem dnevu otroka. Juhuhu!

Tudi Kroki nas ni pozabil. Zopet nam je pokazal nekaj spretnosti pravilnega rokovanja z zobno ščetko in nam dovolil, da smo tudi njemu skrtačili zobe.

Ali mogoče veste kaj pomeni Goldilocks, bear, hot, cold, big and small ?Da ne? O, mi pa vemo, ker se učimo govoriti po angleško.

Pa tudi nogomet bomo kmalu obvladali, saj nas je učitelj Aleš naučil spretnosti rokovanja z žogo in to na pravem šolskem, nogometnem igrišču ter v “taveliki” šolski telovadnici.

Pa to še ni vse.

Tudi v grajskem plesu in v zdevanju ostrnice smo se ponovno preizkusili. Šlo nam je prav dobro od rok in smo poželi aplavz tako naših prijateljev polhkov kot tudi staršev in drugih obiskovalcev v kulturnem domu ob občinskem prazniku.

Kaj bomo počeli pa v mesecu novembru, pa naj za enkrat ostane še skrivnost.