Zeleni polhki

Sredi mavričnih barv zelena se bohoti,
v vrtcu pa Zeleni polhki sijemo v vsej svoji lepoti.
Na zeleni trati mehurčke lovimo,
se igramo, skačemo, za žogo podimo.
V zeleni igralnici vsak dan čakajo nas izzivi,
ki nas spodbujajo in urijo v novi vrlini.
Vzgojiteljice za spodbudno in ljubeče okolje poskrbijo,
nas negujejo ter nam pozitivno samopodobo oblikujejo.

Z drobnimi koraki v velik stopamo svet
in upamo, da nas sprejme kot najlepši cvet.


Le kdo takoj opazi iskrice v očeh,
začuti pristno toplino v srcih in ponujenih dlaneh,
kot otrok…
Vse to v skrbnih tretješolcih in prijetni učiteljici smo prepoznali,
se radovedno skupaj z njimi v igro podali,
ustvarjali, se cartali in smejali.
Skupne trenutke z dobro voljo smo preželi,
praznične dni v medsebojni povezanosti začeli. 

___________________________________________________________________________________________________

Ku-ku… Iz nahrbtnika je pokukal par iskrivih oči,
je morda žaba ali kameleon, spraševali smo se mi.
Sramežljivo ven prilezel je prijazen krokodil,
povedal, da z nami rad zobke bi umil.
V umivalnici opazoval je spretnosti naše,
ponosen postal je na polhke najmlajše.

___________________________________________________________________________________________________

 Uganite,
kdo enkrat mesečno nas obišče
in brikete spretno išče.
Vlažen smrček ima,
pa z repom ves čas mahlja,
z jezikom poljubčke deli,
na povodcu sprehajamo ga mi.

___________________________________________________________________________________________________

Rjava palčka…  A glej no glej, premikati se zna,
kar po mizi in naših rokah urno se je sprehajala.

Radovedno smo jo opazovali,
prav nič se je bali,
učiteljico Hejdi pozorno smo poslušali.

___________________________________________________________________________________________________

 Vreme jesensko nas v igralnici ni zadržalo,
odpravili smo se na dogodivščino znano.
Najprej stricu Janezu dober dan smo zaželeli,
preko mostička proti kmetiji hiteli,
a pozdravili smo tokrat le kokoši in race,
saj kmet krave in konja je pospremil do štale.
Razveselili smo se naše igralnice v naravi,
da smo od veselja kar zaplesali.

Kot vedno za packi pospravljali smo,
tokrat v smetnjak odnesli vrečo zvrhano.

___________________________________________________________________________________________________

Pregovor pravi,
da kruha ne naredi moka ampak roka.

Aaaaa,
zato pri nas tako lepo je dišalo,
za kar gospe Saši gre v zahvalo,
pa tudi, ker nežni prstki moko, sladkor, sol, kvas in vodo so gnetli
in nekaj ljubezni zraven vpletli.

 Na kruh smo namazali med in maslo,
zraven snedli kar na jablani je zraslo,
žejo z mlekom smo pogasili
in tako prazne želodčke razveselili.


Prišla nasmejana je gospa, z dvema polnima torbama,
da ime ji je Saša, se je predstavila.

Skupaj radovedno pokukali smo vanje,
rokave zavihali in lotili se peke prave.

Moko, sladkor, sol in olje,
pa še čarovnijo z mehurčki, da vzhajalo bo bolje.

Smo skupaj zmešali, gnetli močno,
počivat testo dali, da bolj rahlo bo.

V pekaču z nožem naredili še par zarez,
v pečico odnesli… Mmm… za zajtrk bomo sladki do ušes.


Jesen nam ponuja igralnice vseh vrst.

V drevoredu smrek smo se na petek megleni pomudili,
se s storži in iglicami veselili,
muco Ellino spoznali,
še sonce dočakali.

Ker tako lepo smo se imeli,
stežka proti vrtcu na kosilo smo hiteli.

___________________________________________________________________________________________________

V čarobno tančico glasba nas je zavila
sedaj počasi, nato hitro, enkrat tiho in drugič glasno po svetu nas vodila,
in čustva prijetna prebudila.

_______________________________________________________________________________________________

Po dežju smo komaj čakali,
da naš potoček bomo obiskali.
Sonce nam je pot do njega pokazalo,
nas po noskih požgečkalo.
Mi seveda radovedno smo prisluhnili žuborenju,
in se čudili njegovemu hitenju.
Potem še mimo palčkov pot smo nadaljevali
in kar nekaj smeti za packi pobrali.

___________________________________________________________________________________________

Poslušaj!

Ali so to dežne kaplje?

Jupij, že po škornje in dežne plašče hitimo
in si novih dogodivščin v dežju želimo.

___________________________________________________________________________________________________

Razigrani Krištof nas je obiskal,
skupaj z nami na kmetijo se podal,
tam kravo, bikce in dva konja spoznal.

 Spretno na povodcu smo ga vodili,
se na poti kakce z vrečko pobirati naučili
in prijetnih, kosmatih vtisov v vrtec se vrnili.


Med šelestečim grmovjem in visokimi drevesi,
tam, kjer se hrib v dolino prevesi,
se čudovit, pravljičen kotiček nahaja,
nam velikooo različnih dejavnosti v naravi podarja.


Zanimivo je s čajem, z juho brbotati,
z ustnicami različne zvoke oblikovati,
zato pripravili smo pravo brbotalnico,
z lončkom, vodo in barvno slamico.

 Juhuhu… Zabava se je pričela,
z malo zelene čarovnije igralnico v mehurčke je odela.


Zanimalo nas je, kako postati mali krt,
zato vsak s svojimi pripomočki radovedno odpravil se je čez šolski vrt…

 Velik kup zemlje smo odkrili,
se dela hitro in spretno lotili,
še stricu z rdečim traktorjem prikolico napolnili.

Kopali, lopatali, vedro za vedrom smo polnili,
po hribu gor in dol naše gibalne spretnosti razvili.


Smo Bibo spet na potep povabili,
sproti še k zbirnemu centru zavili.
Se z mravljicami na travniku s sadjem sladkali
in proti vrtcu tik pred kosilom odhlačali.


TEDEN OTROKA

Vrata vrtca na stežaj smo odprli,
po počitku presenečeni, ob ležalnikih in malici,
naše mamice ob sebi uzrli.

Od glave do peta smo se uredili,
s kravato okrog vratu in pentljo v laseh,
glasbenega koncerta smo se udeležili.

 

Navijačev ob progi imeli smo veliko,
naš prvi Cicikros pretekli smo z odliko.

 

Kljub prijetnemu vonju smo soglasno se odločili,
da jelenom in divjim svinjam pečen kostanj bomo prepustili.

 

Toplo sonce po telefonu nas je poklicalo:
»Živali s kmetije pogrešajo vas,« zaskrbljeno je dejalo.


S smrčkom po vrtcu je nekaj vohljalo,
z mehkimi tačkami tiho stopicljalo.
Na vratih pozdravilo je hov-hov-haj.
»Jupi, naš Krištof je spet nazaj.«


Veliko se smejimo,
nežne objeme, poljubčke si delimo.
Razigrano se žgečkamo,
raziskujemo, ustvarjamo in se igramo.

Drug za drugega skrbimo,
med seboj pomagati se učimo,
otroško prijateljstvo s tem krepimo
in tako si dneve v vrtcu še bolj sončne naredimo.

 

(Skupno 1,022 obiskov, današnjih obiskov 1)