FEBRUARSKI UTRINKI

Snega le za vzorec, a dovolj za izdelovanje snežnih kep.

Palerina in škornji…  gremo ven.  Dež za nas ni izgovor, da bi ostali v vrtcu. Tudi deževen dan je prečudovit.

V igralnici se največkrat zgodi, da se nahajamo na pikniku, kjer kurimo kres in pečemo čevapčiče. Tudi Andreja in Katarina sta jih deležni. Težava je le v tem, da se drva in vse kar po pikniku ostane tako zelo težko pospravi na svoje mesto. Ampak vztrajnost se obrestuje, otroci že vedo, da ni popuščanja. Vse kar med igro uporabijo že zmorejo vrniti na svoje mesto.

Vsak dan so na delu tudi delnovni stroji: viličar, ki prevaža deske in hlode, bager, s katerim nakladajo gnoj in koplejo velike luknje. Otroci se radi odpravijo tudi na morje, predvsem je pomembno vozilo polno prtljage 🙂 Do moraj še niso prišli.

Namizna igra z metulji različnih barv nas popelje v veliko zbranost. Čudoviti so ti naši oranžni polhki.

V telovadnici je vedno zabavno. Skozi igro postajamo spretnejši z žogo. Tudi plazenje ni samoumevno. Marsikdaj predstavlja določeno gibanje pravi izziv. Čim več takih izzivov jim ponudite tudi doma.

Februarsko sončno dopoldne so se z Oranžnimi polhki preživele učenke 8. razreda. Bilo je obojestransko veselje.

Sredi meseca smo bili v gosteh v MGC Gaber. Gospem in gospodu smo dan  polepšali s prepevanjem pesmic ob spremljavi kitare ter odigrali dramatizacijo pravljice o treh metuljih.

MAŠAKRE

Pošiljamo vam lep pustni pozdrav…

KAPLJICA PRI KAPLJICI

V zadnjem tednu je nekaj Oranžnih polhkov obležalo v postelji. Tisti, ki se še držimo pri zdravju, pa smo zavihali rokave in se lotili čiščenja. Kapljalo je od miz in po končanem delu smo sušili oblačila, a nič za to. Ob takem delu smo neizmerno uživali.

“GREMO VEN”

V vrtcu je najlepše takrat, ko ga razširimo na bližnjo okolico, travnike, polja, kmetije in gozd. Kljub temu, da so naši koraki še kratki, zmoremo premagati marsikakšno oviro da pridemo do cilja. Čeprav je cilj že sama pot, saj se na njej nahaja toooooliko zanimivega.

09.01.2020 in 10.01.2020

28.11.2019

26.11.2019

13.11.2019

OBISK PRI GOSPE TOMEC

V zadnjih dneh decembra smo h gospe Tomec ponesli Luč miru iz Betlehema. Prijazno je odprla vrata svoje hiše in nam pokazala pravo zakladnico svojih ročnih izdelkov ter zbirko predmetov, ki jih hrani že desetletja. Bilo je, kot da bi odkrili skrinjo zakladov.

NARAVOSLOVNA URICA Z UČITELJICO HEJDI – PALIČNJAK

Kaj pa se skriva tam v kozarčku? Je mar podoben malemu palčku?

Ne, prav nič se ne vidi, ne rok, ne nog. “in kje je kapa?” se sprašuje otrok.

Palčka se zgane, premakne par nog, pogumno že pleza po dlani otrok.

“VRATA NA STEŽAJ”

Zeleni polhki so naši dobri prijatelji, radi odpremo vrata med igralnicama in se igramo zdaj tu, zdaj tam.

Kakšni talenti so položeni v ta mala bitjeca je skrivnost, zagotovo pa drži, da jih vzpodbudno okolje z izkušnjo podkrepi.

Prav zares nam je lepo, ko sedemo skupaj in zapojemo iz srca. Ob zvokih kitare naše petje zveni prijetno in ubrano.

Za lepo okrašeno mizo, v družbi prijateljev, postane tudi še tako preprosto kosilo izvrstna specialiteta. Zahvala vsem kuharicam, ki vsak dan poskrbijo za naše trebuščke.

PRI KNJIŽNIČARKI LEONIDI

Že sama pot do šolske knjižnice je prava pustolovščina, saj se takrat nahajamo na ozemlju tistih »ta velikih«, pa še čisto tiho moramo hoditi, da koga ne zmotimo. A ko prideš tja, se čas ustavi. Knjižničarka Leonida nas je tokrat povabila k topli krušni peči, potem pa preko zasneženih poljan prav tja v nebo, nad oblake, da smo lahko videli kje in kako se tkejo snežinke.

MALA MAJA

Poslušanje pravljic je naše sladko opravilo. Takrat se naše glavice umirijo, domišljiji damo krila in srčku priložnost, da se umiri.

Čeprav je bil decembrski dan, je zunaj sijalo skoraj spomladansko sonce. V goste je prišla Mala Maja, ki je v košari nosila čebulice. Pa ne tiste za v juho. Pozorno smo spremljali kam jih bo položila in glej no glej, kar v zemljo jih je dala!? Zapihal je veter, padel je dež in nato je posijalo sonce. Le kaj je zraslo na Majinem vrtu?

MUCA COPATARICA

Iz Male vasi je prišla vest o otrocih, ki svojih copatk niso pospravljali in jim jih je odnesla muca Copatarica. Zadnji hip smo slišali tole novico, kajti copatke si lahko našel tudi v igralnici Oranžnih polhkov vsepovsod, le na nogah ne!

A ko smo izvedeli, da je potrebno oditi po izgubljene copate bosih nog … v gozd … k muci Copatarici; smo se sprejeli dogovor, da za svoje copate od takrat naprej bolje skrbimo.

ASISTENTKA TJAŠA IN KROKI

Moji beli zobki, moji beli zobki
kakor sneg se svetijo.
Moji beli zobki moji beli zobki
se kar sami smejejo.

Se venomer bleščijo,
nikoli ne bolijo,
ker jih vsak dan čistim,
jaz že vem zakaj.

Ko zobek izgubim,
ga tebi podarim,:
Izvoli Sapramiška, pa novega mi daj. Heeej!

Moji beli zobki……

Tako smo si prepevali o naših zobkih in komaj čakali, da nas obiščeta zobna asistentka Tjaša in krokodil Kroki. Kako smo bili presenečeni, ko smo videli «črvičke«, ki se naselijo v ustih, če si vsak dan ne umijemo zob. Ima tudi Kroki črvičke v ustih? Kroki je na široko razprl svoj gobček in nam dovolil, da smo mu lahko z veliko zobno ščetko očistili zobe. Nikjer sledu o grdobcih in kakor sneg so beli njegovi zobje!

Želimo si, da bi tudi naši zobki ostali snežno beli, zato smo asistentki Tjaši pokazali kako dobro si umijemo zobe. Ponosno smo vzeli svoje zobne ščetke in se lotili dela. Zabavno je bilo!

TEMA: TO SEM JAZ

JAZ SEM JAZ (Zvezdana Majhen)

Jaz sem jaz odkar živim, mislim, čutim, jem in spim.

Jaz imam svoje srce, mamo, očka in ime.

Jaz ne bom nikoli ti, vsak je to kar se rodi.

Tudi kadar se igram, sem le to, kar hočem sam.

Prepoznavali smo sebe in prijatelje na fotografiji, razmišljali o najljubši igrači in hrani, prepoznavali čustva, ki se rišejo na obraz…

Znamo tudi besedilo, ki nam je v pomoč, ko rišemo portrete.

ČISTO CEL JAZ

Ne rišem krompirjev, ampak rišem kroge.

To niso palčke, ampak so noge.

To niso metle, ampak so roke.

Takole otroci rišemo otroke.

Ta krog je trebušček,

ta krog je obraz,

takole izgledam čisto cel jaz.

»GREMO VEN«

V mesecu septembru in oktobru smo oranžni polhki veliko časa preživeli na svežem zraku. Botra jesen nam je pričarala veliko lepih, sončnih dni in nas kar sama povabila v še neraziskane kotičke narave.

Hodili smo na sprehode po bližnji okolici vrtca ter tekali in hodili po travnikih in gozdovih. Gozd in travnik sta postala naše novo igrišče, zato smo se večkrat podali na pot v neznano. Opazovali smo drobne travniške živali (pajke, miške, deževnike), prisluhnili ptičjemu petju ter zvokom, ki so nam prihajali naproti (dež, veter, cestni promet, delovni stroji na travnikih in polju,…).

Na sprehode smo večkrat  vzeli eko vrečko in jo napolnili s smetmi, ki so jih ljudje neodgovorno odvrgli v naravo. Smeti smo odnesli v zbirni center ali v vrtec, kjer smo jih med seboj ločili ter jih odvrgli v ustrezne zabojnike.

Nabrali smo kar nekaj novih izkušenj, se marsičesa naučili, predvsem pa nas razveseljuje dejstvo, da smo ob tem neizmerno uživali.

 

24. 9. 2019

26. 9.2019

2. 10. 2019

4. 10. 2019

17. 10. 2019

18. 10. 2019

22. 10. 2019

24. 10. 2019