Kot veste, nam jo je epidemija zagodla tudi v šolstvu. Šolanje je potekalo od doma, za CŠOD‑je smo se obrisali pod nosom, otroci so v narobe svetu končno bežali stran od računalnikov – skratka vse se je obrnilo na glavo, tudi dnevi dejavnosti so potekali preko spleta.
Letošnje šolsko leto je bilo kljub omejitvam vseeno nekoliko boljše – bili smo skupaj v šoli.
Ko se je situacija začela umirjati in smo spet načrtovali kulturne, tehniške in druge dneve, pa sem ugotovila, da kar dve generaciji otrok zaradi epidemije nista imeli možnosti obiska gledališča. »Nič hudega,« boste rekli. A meni ni dalo miru. »Mogoče bi pa šli v gledališče prostovoljno,« sem rekla. Smejali smo se. Pa sem jih vseeno vprašala …
Nad odzivom sem bila navdušena – osmošolci so se vabila prav razveselili in dvigovali roke, da bi potrdili svojo prostovoljno udeležbo na popoldanskem druženju, z zaključkom OŠ obremenjeni devetošolci pa so bili bolj zadržani – kdo bi jim zameril.
Pri organizaciji ogleda gledališke predstave pa se je takoj zataknilo. Ponekod so bili vsi termini že zasedeni ali nam le-ti niso odgovarjali. Končno smo dobili prost termin – 31. maj.
In tako smo se v torek, 31. maja 2022, popoldne z velikim nasmeškom na obrazu odpeljali v Ljubljano. Dve navihani spremljevalki in 26 otrok. V Ljubljani smo se najprej spopadli s hudo, soparno vročino ter stežka prisopihali do Prešernovega trga, nato smo si ogledali vse pomembnejše znamenitosti Ljubljane (McDonald’s, Müller, Mass idr.)
Pred 18. uro pa smo čez Kongresni trg odhiteli proti SNG Drama Ljubljana, kjer je nastala tudi razigrana naslovna fotografija. Tam smo si ogledali monodramo Vse sijajne stvari v odlični izvedbi Uroša Fürsta, ki nam je vsekakor dala misliti – v življenju štejejo majhne stvari, sijajne stvari, npr. krasno popoldne v vroči Ljubljani, nastop učiteljice Silvije v predstavi, Tomos APN4, sedež poleg tistega iz 9. r. itn.
Odveč je razlagati, da smo se imeli precej lepo.
Iva Jakše Sterle, organizatorka
