Rumeni polhki

Barva sonca nas je v vrtec privabila,
nas skupaj s starši v tančico skrivnostno zavila.
Lucija, Zdenka in Valerija so nas z odprtimi rokami sprejele,

kakšno solzico obrisale in nežno objele.
V vrtcu bomo veselje, srečo, zaupanje, humor,
ustvarjalnost in optimizem negovali,

strah, razočaranje in pesimizem pa pred vrata poslali.
Postlali si bomo sončno in toplo,

za vas pa nekaj utrinkov tu spodaj bo.

 ____________________________________________________________________

 

Dan z nasmehi in s toplimi objemi začnemo,
odprtih ust proti vozičku z zajtrkom zremo.
Polni trebuščki v nas dobro voljo zbudijo,
za igro in raziskovanje dobimo energijo.
Igralnica majhna je, a vsega še nismo raziskali,
tudi v telovadnici nobena ovira nas ne ustavi.
Na sončnem igrišču vsem nam je lepo,
a kaj ko trebuščki oglašati se spet začno.
Zato brž na dobro kosilo odhitimo
in se polni prijetnih vtisov v deželi sanj dobimo.

 

Okrogla je, debela,
vsak dan zelo vesela.
Poskakuje sem in tja, tudi ponagajati nam zna,
a Rumeni polhek kljub temu rad jo ima.

Po kotičkih navihano  se skrije,
nasmeh na obraz nariše, ko nekdo jo odkrije.
V telovadnici pa čarobno se jih namnoži,
vse naokrog se kotali,
za njimi spretno hitimo in lovimo jih mi.

 

Malo tu malo tam,
to naš svet je razigran.
V njem smo glavni igralci mi,
naši ponosni oboževalci pa zagotovo ste vi.