V torek, 2. 4. 2024, so imeli učenci 1. in 2. razreda prav poseben dan. Obiskal nas je gospod Korošec, ki se že več kot 15 let ukvarja z ljudskimi inštrumenti – njihovo izdelavo, popravili in njihovo predstavitvijo mlajšim generacijam.
Prvošolci in drugošolci smo dan začeli skupaj. G. Korošec nam je v uvodnem delu predstavil veliko ljudskih glasbil s celega sveta. Na njih je tudi zaigral, v igranju na nekatera glasbila pa so se lahko preizkusili tudi učenci.
Podali smo se v daljno Avstralijo in spoznali glasbilo avstralskih domorodcev Aboriginov. Glasbilo didgeridoo je staro več kot 40.000 let. Spoznali smo kalimbo, afriški palični piano. Pa ektaro, glasbilo z eno struno. Videli in slišali smo tudi veliko slovenskih ljudskih glasbil: drumlico, citre, ragljo, lončeni bas, žvrgolca, … Z različnimi inštrumenti (dežna palica, grom, ocean) so učenci poustvarili pravo poletno nevihto.
Največje navdušenje v tem delu srečanja pa je požel pravi indijanski boben. Indijanci so imeli zelo veliko različnih bobnov, saj je vsako pleme uporabljalo svoje bobne, obročasti boben pa so uporabljala vsa plemena. Uporabljali so jih pri obredih, za pošiljanje sporočil na daljavo, vrači pa so jih uporabljali za zdravljenje. Mi smo ga tokrat uporabili kot Indijanci, ki se odpravljajo na lov. Ob glasnem udarjanju na boben so učenci zraven uporabljali še prave indijanske vzklike.
V drugem delu pa so si učenci sami izdelali ropotulje. Potrebno je bilo kar nekaj ročnih spretnosti. Prav vsi učenci so se zelo potrudili. Svoje ropotulje bodo odnesli domov.
Gospod Korošec pravi, da ljudska glasbila izumirajo, ker jih nihče več ne zna izdelovati. Današnji dan je bil torej priložnost, da se učenci srečajo z ustvarjalnostjo in tradicijo ljudske glasbe ter dobra priložnost za ohranjanje naše bogate kulturne dediščine.
